Varnost pri delu z viličarjem

Varnost pri delu z viličarjem je na prvem mestu, to vemo vsi. Pa jo res dobro izvajamo?

V naslednjem članku se osredotočamo na pomen varnostnih sistemov pri delu z viličarji, pri čemer obravnavamo tako aktivne kot pasivne varnostne ukrepe. Poudarek je na tem, kako lahko napredna tehnologija in pravilna ocena tveganj bistveno zmanjšata število delovnih nesreč ter povečata varnost in produktivnost v logističnih operacijah.

Aktivni in pasivni varnostni sistemi

Aktivni varnostni sistemi so tisti, ki delujejo samodejno, brez človeške prisotnosti. Taki varnostni sistemi vključujejo senzorje, ki zaznavajo prisotnost pešcev in voznikom viličarjev posredujejo opozorila, preden pešci vstopijo v njihovo vidno polje. Takšni sistemi lahko preprečijo nesreče z zgodnjim obveščanjem voznikov viličarja o možnih nevarnostih.

Pasivni varnostni sistemi vključujejo opremo, ki pomaga izboljšati varnost, ne da bi zahtevala neposredno upravlajanje operaterja. Sem sodijo na primer kamere na vozilih, ki operaterjem omogočajo boljši pregled nad okolico, ter svetlobni projektorji, ki označujejo območje manevriranja vozila na tleh in s tem preprečujejo , da bi se pešci nevarno približali v delovno območje viličarja.

Viličarji in varno delo z njimi

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je objavila raziskavo, ki kaže, da se je število nesreč pri delu z viličarji v Evropi v zadnjih 20 letih zmanjšalo za skoraj 60%. K temu so pripomogli napredki v varnostni opremi in tehnologiji, vključno s sistemom zvočnih in svetlobnih opozoril za tovornjake in viličarje.

Potreba po rednih ocenah tveganja

Kljub napredkom v tehnologiji pa veliko podjetij še vedno ne izvaja rednih ocen tveganja. Raziskava, izvedena v 33 evropskih državah, je pokazala, da 25% podjetij ne izvaja rednih pregledov za ugotavljanje potencialnih tveganj nesreč. To je pogosto posledica napačnega prepričanja, da so ta tveganja že dobro znana. Vendar pa lahko takšno zanemarjanje rednih ocen tveganja vodi do nesreč, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.

Metodologija za izboljšanje varnosti

Pametna ocena tveganj vključuje več korakov:

• Identifikacija kritičnih točk:
  Pregled delovnega okolja za prepoznavanje območij z visokim tveganjem za nesreče.
• Segmentacija transportnih poti:
  Ločene poti pešcev in viličarjev za preprečevanje možnosti trkov.
• Uporaba aktivnih in pasivnih varnostnih tehnologij:
  Implementacija senzorjev, kamer in drugih varnostnih sistemov za zgodnje zaznavanje in preprečevanje nesreč.
• Redne ocene in prilagoditve:
  Nenehno spremljanje in prilagajanje varnostnih ukrepov glede na spremembe v delovnem okolju.

Dobre prakse izboljšanih varnostnih ukrepov pri delu z viličarjem

Izkušnje iz Amerike, kjer so bili uporabljeni podobni varnostni ukrepi, kažejo, da lahko redne ocene tveganja in uporaba naprednih varnostnih sistemov pri viličarju zmanjšajo število nesreč za do 80%. To ne le izboljša varnost zaposlenih, temveč tudi povečuje produktivnost, saj se zmanjša število odsotnosti zaradi poškodb in omogoča nemoteno delovanje logističnih operacij.

Zaključek

Varnost pri delu z viličarji je ključnega pomena za zaščito zaposlenih in izboljša produktivnost. Napredni varnostni sistemi, tako aktivni kot pasivni, skupaj z rednimi ocenami tveganja, lahko bistveno zmanjšajo število nesreč. Podjetja morajo nenehno spremljati svoje varnostne ukrepe in jih prilagajati glede na spremembe v delovnem okolju, da zagotovijo najvišjo možno raven varnosti.